Ženske, ne bojte se unovčiti svojega znanja!

Objava v medijih – revija Jana, 23. november 2021.

Tekst: Darja Rogelj, Foto: Šimen Zupančič
Objavljeno v reviji Jana št. 47, 23. november 2021

Karoline Jovanoske, kulturologinje in psihoterapevtke, finance nikoli niso pretirano zanimale. Bile so del življenja, ki je pač moral biti, a je v resnici o denarju imela zmotno mnenje, kot pravi zdaj, in je šele pri 40. letih ugotovila, kaj je počela. Bolj je delala, bolj je garala, manj je bilo denarja in manj je bilo časa zanjo in družino. Dokler ji telo ni pokazalo, da to ni prava pot. Takrat so jo rešili pasivni prihodki, o katerih je premišljevala že med študijem kulturologije. Čeprav ni imela finančne izobrazbe in je bilo zanjo upravljanje denarja španska vas, se je zavedela, da mora za svojo pokojnino in finančno mirno starost poskrbeti sama. Zdaj se ukvarja z osebnimi financami za ženske, jim pomaga pri finančni opolnomočenosti ter je polna optimizma, da bo ženskam finance uspelo spraviti v red. Pogosto je najtežje samo začeti.

S finančnim svetovanjem se po navadi ukvarjajo ekonomisti in drugi finančni strokovnjaki, zato se ga ženske izogibajo, saj si predstavljajo, da je preveč zapleteno. Vendar je to znanje neprecenljivo, saj imamo z denarjem opraviti vsak dan. A premalo ljudi se z njim ukvarja iz psihološke perspektive. Finančni svetovalec pomaga sestaviti finančni portfelj, kam vlagati denar, redkeje pa slišimo, kako zahtevati pošteno plačilo za svoje storitve, ne da bi se ob tem počutili neetični ali sebični. »Manjka nam presek duhovnega in materialnega. Doživljam nas kot duhovna bitja, ki živimo v materialnem svetu, kjer je treba iti v trgovino po hrano in plačati položnice. Duhovni in materialni svet najbolje delujeta v ravnovesju, drug brez drugega sta nepopolna. Materializem brez duše lahko naredi ogromno škode, duhovnost brez prizemljenosti pa lahko pomeni beg od resničnega življenja, tudi beg od odgovornosti,« razlaga sogovornica.

Telo je reklo ne. Po skoraj 15 letih dela v zasebni psihoterapevtski praksi, ko je bila s srcem in dušo predana poklicu, je bilo telesu dovolj in bila je na poti v izgorelost. »Z veseljem sem delala. Mislila sem, da če sem pridna, bo nagrada sledila. To se bo gotovo prepoznalo, finančno bom varna in znebila se bom občutka, da živim iz meseca v mesec,« razlaga Karolina. Vzela si je čas za okrevanje; vedela je, da mora nekaj spremeniti. Hkrati je bila brez dohodka in bolelo jo je, da se kljub ogromnemu vlaganju v svoje kompetence nikoli ni počutila finančno uspešno. Dobila je sicer veliko potrditev za svoje delo, saj je bilo čedalje več prestižnih (in neplačanih) vabil, naj predstavi svoje delo na konferencah v tujini. »Zelo sem bila počaščena ob takih vabilih, a konec dneva sem si morala sama plačati celo potne stroške. Tudi ko sva s kolegom objavila pomemben članek v zelo ugledni mednarodni reviji za psihologijo, sem ugotovila, da z objavo ne morem plačati položnic.« Nagrade za garanje ni bilo, plačilo pa samo izgorelost in nova pot, ki si jo je morala šele osmisliti.

Tako je pri 40 letih morala na hitro spremeniti odnos do denarja. »Soočiti sem se morala z vprašanjem, zakaj vlagam čas in energijo v brezplačne ali podplačane storitve, po drugi strani pa je bila zame najtežja stvar na svetu zvišati cene mojih storitev. Torej sem morala ugotoviti, zakaj se samosabotiram in kako svoje znanje dejansko unovčiti. Uvidela sem, da se v odnosu do denarja kaže odnos do sebe, drugih in sveta na splošno. Ampak tega se nikjer ne učimo, ne pogovarjamo se o denarju, celo med številnimi psihoterapevtskimi izobraževanji se nikoli nismo posvečali odnosu do denarja. To je tabu v Sloveniji, kar nam v resnici škodi. V tujini namreč že poznajo finančno terapijo,« dodaja sogovornica.

Ženske ne verjamemo, da smo dovolj dobre. »Naš problem s financami ni v številkah. Problem je v tem, da še zlasti ženske ne verjamemo, da smo dovolj dobre, pogosto se ne cenimo dovolj ali ne ovrednotimo ustrezno svojega dela. Posledično slabo postavljamo meje, se preveč velikodušno razdajamo, nimamo močnega občutka lastne vrednosti in slabo skrbimo zase. To je vse prepleteno. In vse to se kaže v naših financah,« poudarja sogovornica. To opaža tudi pri svojem svetovanju. Nanj prihajajo poslovno uspešne in manj uspešne ženske in pogosto skupaj ugotovijo, da jim ni nikoli težko dati denarja za otroke ali starše, sebe pa postavljajo na zadnje mesto. Predvsem pa ne vidijo svojih odlik in ne cenijo vloženega dela.

Prvi nasvet za takšne ženske je, da zapišejo vse svoje prilive in stroške ter opazujejo, ali so v ravnovesju. Če preveč dajejo in premalo zahtevajo, se neravnovesje dolgoročno ne izide. Enako pomembno je, da dajo najmanj deset odstotkov vseh svojih prihodkov na stran za svoje finančne cilje. Ni pomembno, ali je plača, božičnica, honorar … Ponavadi je ravno nasprotno, da plačajo vse obveznosti in upajo, da bo na koncu kaj ostalo.

Ženske se moramo finančno opolnomočiti. Ko se je sogovornica začela bolj poglobljeno ukvarjati s finančno opolnomočenostjo, je naletela na avtorico Rachel Rodgers, ki je v odlični knjigi We should all be millionaires (Vse bi morale biti milijonarke) naštela najmanj 100 razlogov, zakaj bi ženske morale biti milijonarke. Brez dobrega finančnega zaledja je zelo težko doseči resnično neodvisnost in možnost izbire oziroma popoln nadzor nad svojim življenjem. »Takoj ko so v igri finance, se lahko hitro prilagajamo ali partnerju ali šefu ter vsako tovrstno prilagajanje ima lahko visoko ceno. Dejstvo je, da z omejenimi sredstvi imamo omejene možnosti za napredovanje v življenju. Zato bi ženske morale nemudoma podvojiti cene svojih storitev,« pravi Karolina. Pri tem poudarja, kako ženske ne cenimo svojega dela, da nam je nekako samoumevno, da je podplačano, saj to tako ali tako znajo vsi. »Šivilja na primer za prišitje gumba računa evro. Tako razvrednoti svoje delo, ga jemlje za preprosto. Za nekoga drugega, ki nima ročnih spretnosti, je to težko, in bi z veseljem plačal več,« poudarja in opozarja, da morajo podjetnice ustrezno vrednotiti svoje delo. »Skromnost je lepa čednost, je še eno od prepričanj, ki nas omejuje.«

Sogovornica opaža, da če je ženska finančno opolnomočena, ima od tega več tudi skupnost. Ženske namreč na splošno bolje skrbijo za ljudi okoli sebe. Odlikuje jih večja empatija. To jih zna tudi tepsti, da so pretirano velikodušne, želijo poskrbeti za vse okoli sebe, dajejo popuste vsem po vrsti, verjamejo, da je treba garati, in zelo težko prosijo za pomoč. »Kot bi nam bil ideal, da smo superženske, ki zmorejo vse same. Če ženska skrbi za vse druge, ne da bi bilo tudi zanjo dobro poskrbljeno, se bo zelo verjetno prej ali slej izčrpala« nam polaga na srce. A če je za žensko dobro poskrbljeno, predvsem v finančnem smislu, bo posledično zanjo dobro poskrbljeno tudi v časovnem in energetskem smislu ter namesto izčrpavanja bodo pridobili tudi drugi. Taka ženska si bo poiskala pomoč v gospodinjstvu in v svojem poslu, si tako olajšala delo in hkrati nekomu drugemu dala službo.

Finančno opolnomočenje s spremembo miselnosti. Najmočnejši razlog, da ženske ne ovrednotijo ustrezno svojega dela je, da krivijo sebe, ker so tako naučene. »Ženske so super dresirane, da se počutijo krive za svoj položaj, ne zavedajo pa se vpliva zgodovine, prepričanj, sporočil iz okolice, medijev … Velja za ženske vseh starosti, samske ali vezane, z otroki ali brez, z diplomo ali brez,« je jasna sogovornica.

Za finančno opolnomočenje potrebujemo v prvi vrsti zaupanje oziroma prepričanje, da zmoremo in da smo vredne. Tukaj je izjemno pomembno ozaveščanje predvsem starih, omejujočih prepričanj, ki nam ne služijo več. Marsikatera so samo generacijska posledica, ker so naše mame, babice živele v popolnoma drugačnih okoliščinah in so se morale ustrezno zaščititi in biti tiho, da niso končale na grmadi ali cesti.

Najpogostejša omejujoča in napačna prepričanja, ki se jih ženske pogosto ne zavedajo ali pa jim celo zavestno verjamejo, so: da denar ni pomemben, da ženske ne znajo z denarjem, ampak znajo samo zapravljati, da denar ne prinaša sreče, raje imejmo srečo, da delati je lepo, misli nase pa sebično, da je treba za denar garati, da denar pokvari človeka in verjetno jih je še veliko.

Velik sovražnik ženskega napredka je tudi perfekcionizem, ki nenehno opominja, da ženske ne smejo delati napak in da v osnovi niso dovolj dobre. A brez napak ni učenja.

Finančno opolnomočenje s finančno izobrazbo. K temu, zakaj finance niso predmet v šoli, sogovornica šaljivo doda, da se obnašamo, kot da živimo v puščavi. Pomembna je osnovna finančna pismenost. Pod njo sodijo določene navade, ki so v nasprotju s sporočili potrošniške družbe, da ne zapravimo vsega, kar zaslužimo. Naslednji korak je vedenje, kaj narediti s privarčevanim denarjem, kako ga obrniti, da nam bo služil v prihodnosti. To obsega poznavanje različnih finančnih instrumentov na trgu, še posebno tistih, ki nam lahko zelo škodijo.

Karolina svetuje ženskam, da temeljito premislijo, kako bi si lahko zagotovile pasivne prihodke. O njih večinoma ne razmišljamo, ker so v nasprotju s pogostim prepričanjem, da je treba za denar garati. A ravno pasivni dohodki so bili tisti, ki so jo rešili, ko je izgorela, saj sama ni več mogla aktivno delati. Sama je s pasivnimi dohodki začela že pred 10 leti preprosto s tem, da je svojo pisarno delila z drugimi, kadar je ni potrebovala. Danes imata z možem tri pisarne, ki jih oddajata na uro »Obstajajo številni načini pasivnih prihodkov, vsakdo si lahko izbere tistega, ki mu najbolj leži. So pa pomemben vir prihodkov, omogočajo nam večjo neodvisnost in nam lahko pomenijo tudi varnost za starost.«

Po drugi strani vemo, da 80 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije igra igre na srečo. »Torej lahko sklepamo, da večina ljudi verjame, da jim bo dobitek na loteriji izboljšal življenje. Tega statistika ne potrjuje, saj večina dobitnikov bankrotira že v nekaj letih. Če ne znamo upravljati malo denarja, tudi visokih zneskov ne bomo znali,« opozarja na hrepenenje slehernika in na drugi strani na realnost.

Finančno opolnomočenje s krepitvijo in upoštevanjem ženskih principov. Dejstvo je, da ženske služijo drugače kot moški. Če ženska nastopa z moško energijo, jo hitro obsodijo, medtem ko so moški pohvaljeni zaradi odločnosti, asertivnosti, hladnokrvnosti. »Ženskam je nasplošno bolj pomembno, da se povezujemo z drugimi, hitreje prepoznamo potrebe drugih in na splošno smo bolj sočutne. Bolj obvladamo mehke veščine. Tukaj je naša moč. Dokler se nisem začela poglobljeno ukvarjati s financami, sem verjela, da živimo v precej enakopravnem svetu, kjer naj bi imele ženske enake možnosti za uspeh kot moški,« razlaga sogovornica. Pogled se ji je drastično razširil, ko je začela brati knjige ženskih avtoric, dobila nekaj zanimivih statističnih vpogledov in je pobrskala tudi po zgodovini. Takrat je lahko postavila določene stvari v širši kontekst. Dojela je, da so številne generacije žensk živele v radikalno drugačnem svetu in da ne moremo kar naenkrat odmisliti vseh teh vplivov ter vso odgovornost zvaliti na posameznice, da so same odgovorne za svoj (finančni) neuspeh. Seveda pa ni potrebe po nadaljevanju starih tradicij. »Zdaj imamo več možnosti vzeti stvari v svoje roke. Postanimo zgled prihodnjim generacijam žensk in jih pokažimo, kako so videti suverene in finančno neodvisne ženske, ker lahko z večjim vplivom lažje soustvarjamo lepši in miroljubnejši svet za vse nas«.

Kaj so pasivni prihodki?

Pri aktivnem delu prodajamo znanje, sposobnosti, talente, čas – na uro. In smo plačani na uro. Plačilo je lahko majhno ali veliko, dobivamo ga, dokler aktivno delamo.

Pasivno delo pa nam prinaša dohodke tudi brez našega aktivnega časa. Najprej seveda vložimo nekaj dela, časa, truda, ponavadi tudi denarja, da sistem zaživi. Potem se naš izdelek lahko prodaja brez naše aktivne udeležbe.

Pasivni prihodki so veliko večja finančna varnost, saj imamo lahko več virov prihodkov, in najpomembneje je, da so, tudi kadar morda sami ne zmoremo več delati – zaradi bolezni, izgube službe ali starosti.

Primeri pasivnih prihodkov

Ko Marie Kondo ni več uspelo fizično svetovati, je napisala knjigo, posnela serijo in nato še izobrazila svetovalke. Svoje znanje lahko namreč zapakiramo v spletni tečaj, ali napišemo knjigo oziroma priročnik. Tako dosežemo veliko ljudi, ki jim koristijo naše izkušnje in vedenje, in ponavadi po ugodnejši ceni, kot bi plačevali, če bi želeli delati z nami.

Na pasivni način lahko oddajamo nepremičnine – stanovanje, medtem, ko smo na počitnicah, ali samo sobo, ki je ne uporabljamo, garažo, pisarno, vrt, vikend ali kolo. Možnosti je nešteto. Številnim ni tuj inti pasivni zaslužek z blogom, Instagramom ali drugimi sodobnimi kanali.

Popolnoma pasivni način prihodkov so investicije. Trgovanje na borzi je izjemno tvegano, če se ne spoznamo na ta svet, a to še ne pomeni, da se moramo odreči številnim varnim naložbam. Pomagamo si tako, da se posvetujemo z neodvisnim finančnim strokovnjakom (ne banko, ne zavarovalnico niti ne posrednikom). Edino neodvisni finančni svetovalci res delajo v našo korist. Dobro poznan pasivni prihodek so dividende nekaterih podjetij.

Karolininih 5 korakov za bolj sproščen odnos do denarja

1. Prepoznajte svoja prepričanja in njihov izvor, da boste lahko sprejemali učinkovitejše odločitve.
2. Postavite si finančne cilje in načrt, kako jih boste dosegli.
3. Naredite konec zastonjskarskemu delu ali zvišajte cene svojih storitev, da bodo v skladu z vloženim trudom.
4. Investirajte v sebe in svoje znanje. Neznanje nas lahko drago stane.
5. Spoprijateljite se z denarjem, naj vam bo v podporo. Denar ni vir zla, če ga uporabljamo v dobre namene.

10 zdravih prepričanj o denarju

1. Zaupam vase in v svojo zmožnost služenja denarja.
2. Denar upravičeno dobivam v zameno za svoje talente, ki jih delim s svetom, in jih ne jemljem za samoumevne.
3. Služim in si zaslužim (Na to se je dobro spomniti še posebno takrat, ko je treba izdati račun.)
4. Bogati ljudje imajo možnost pomagati drugim veliko bolj kot revni.
5. Služenje denarja je lahko zabavno.
6. Dovolim si, da si privoščim stvari, ki me osrečujejo.
7. Dobro gospodarim z denarjem.
8. Na svetu je dovolj denarja za vse. Če ga jaz imam več, to ne pomeni, da ga ima nekdo drug manj.
9. Z denarjem ne morem kupiti ljubezni, lahko pa si kupim čas, ki ga preživim z meni ljubimi osebami.
10. V redu je, če si ne morejo vsi privoščiti mojih storitev, ker ni treba skrbeti za vse.

Finance so že od pamtiveka izključno moška domena

• Ženske predstavljajo približno 10 odstotkov milijonarjev na svetu. Kar 90 odstotkov milijonarjev je moških. (Vir: GlobalData Wealth Insight)
• Raziskave potrjujejo, da ženske zaslužijo manj od moških (80 centov za 1 dolar) za enako opravljeno delo na vseh ravneh zaslužka.
• Volilna pravica pri nas je bila ženskam ponovno dana šele leta 1945 (v Švici šele 1968!), v primerjavi z odraslimi (belimi) moškimi, ki so na volilno pravico navajeni že od stare Grčije, torej približno 2000 let.
• Zgodovinsko gledano so bile ženske praviloma vedno v finančno slabši situaciji. V zadnjih stoletjih so bile praviloma lastnina očetov ali mož, marsikje so še vedno finančno odvisne od njih.
• Ženske večino novejše zgodovine niso smele imeti svojega premoženja. V ZDA so lahko odprle bančni račun šele v 60 letih prejšnjega stoletja, a v praksi jim številne banke niso dovolile tega brez moževega podpisa. Samske ženske torej niso mogle odpreti računa, dokler leta 1974 niso prepovedali tovrstne diskriminacije.

Upokojenke, pozor!

Sogovornica je opazila, da so ravno upokojenke pogosto lahke žrtve zavarovalnih agentov, ker težko rečejo ne. Tako plačujejo mesečne premije za mizeren izplen, pogosto za naložbena življenjska zavarovanja, ki zanje niso več smiselna in ki jih sogovornica označuje kor rop pri belem dnevu. Vsem svetuje, naj zavarovanja preverijo z neodvisnim finančnim strokovnjakom, niti po naključju pa ne z agentom, ki jim bo prodal še kakšno zavarovanje.