Denar nikoli ne reši finančnih težav

Objava v medijih – revija Suzy, 8. november 2024.

Psihoterapevtka Karolina Jovanoska 

Kar govori, tudi živi. In čisto brez zadrege prizna, koliko (tudi finančnih) napak je kot mama dveh otrok naredila v življenju. Vendar je vedno trmasto rinila dalje in se z leti osvobajala omejujočih prepričanj glede denarja, se izobraževala, na koncu pa imenitno prepletla svoj primarni poklic phishoterapevtke s finančnim coachingom. Zdaj na povsem gospodinjski način ženskam pomaga premagati največje omejitve, se postaviti na lastne noge, zaživeti v obilju, ki si ga tudi zaslužimo. 

Denar nikoli ne reši finančnih težav.

Najprej je diplomirala iz kulturologije in delala v multinacionalkah. »Nisem bila srečna in zadovoljna. V tem svetu se nisem znašla, želela sem razumeti, zakaj. Imela sem težave sama s sabo, v odnosih, na delovnem mestu. Razmišljala sem, kako naj si pomagam. Najprej sem začela kot klientka, pri 28 letih pa sem se vpisala na študij psihoterapije in se lotila še drugih izobraževanj. Kmalu sem šla na svoje, postavila uspešno prakso, izdala knjigo v samozaložbi, predavala študentom doma in v tujini, v soavtorstvu napisala članek o relacijskih potrebah, ki je bil objavljen v mednarodno priznani reviji. Preverjali smo, zakaj gremo v odnose, kaj iščemo, kdaj imamo občutek, da so zadovoljene,« razlaga Karolina, ki je bila 24 let poročena in ima dva otroka. 

Dve plači, a na robu preživetja 

»Čeprav sem imela zelo uspešno kariero, sva morala z možem vzeti velikanski kredit, če smo si želeli privoščiti normalno večsobno stanovanje v Ljubljani. Zelo zgodaj sem se začela zavedati, da ne morem računati na državno pokojnino in da ne želim biti v službi od osmih do štirih. Borz ne spremljam, priložnost sem videla v nepremičninah. In ker imam podjetniško žilico, sem pred dobrimi petnajstimi leti v Ljubljani kupila majhno pisarno in jo začela oddajati psihoterapevtom po urah. Po petih letih sem kupila še eno in čez deset let še tretjo…« Za vse je vzela kredit. »Ko sem ugotovila, kako velike kredite imam, sem se ustrašila in začela delati, kar sem najbolje vedela in znala: še bolj sem delala. Ni se izšlo dobro, saj sem v enem letu izgorela. Ostala sem z zelo velikimi krediti, delati nisem mogla, imela sva dolgove na desetih koncih. Glede na to, da je bil tudi mož velik garač, ne bi smela imeti finančnih težav. A sva jih imela.« 

Prihodki iz različnih virov 

Posvetilo se ji je, da nekaj ne štima, da je nekaj narobe z njenim odnosom do denarja. »Začela sem obiskovati delavnice in ob psihoterapevtski podlagi sem kmalu ugotovila, katera moja prepričanja mi ne dovolijo, da bi svoje znanje in sposobnosti spremenila v premoženje. Nisem znala zaračunati, mislila sem, da moram biti vsem na voljo, vsem nesebično pomagati… Skupni imenovalec vsega je bil, da nisem vredna. Finance in občutek lastne vrednosti sta zelo prepletena. Ko sem začela to prepoznavati in prenašati v prakso, so se stvari zelo hitro spremenile. Začela sva odplačevati dolgove, ostal je le tisti za stanovanje, ki sem ga nameravala odplačati v desetih letih. Sprememba načina razmišljanja se je hitro poznala,« pravi Karolina, ki se je lani sicer razšla z možem, a je ponosna na to, da sta to naredila spoštljivo in pošteno ter še vedno poslovno sodelujeta. Zdaj ima prihodke iz različnih virov – od knjige, oddajanja pisarn, spoprijateljila se je z borzo, posnela spletni tečaj, piše novo knjigo, ima coachinge, delavnice. 

»Če sem si želela lepe in dražje stvari, sem se bala, da sem materialist in snob. Pošteni ljudje so skromni. Zdaj se poslužujem citata: Lahko sem duhovna oseba in nosim Prado.«

Ravnanje z denarjem je naš obrambni mehanizem. ZA potrebe, ki so nezadovoljene nekje globoko znotraj, je prepričana. 

Nikomur dolžna

»Zdaj uresničujem in živim, kar sem se naučila. Če jaz dovolim, denar pride v moje življenje. Obstaja tudi eden redkih slovenskih pozitivnih pregovorov o denarju – da leži na cesti, samo pobrati ga je treba. Prej nisem razumela, kaj to pomeni. Vse izhaja iz našega odnosa do denarja. Če si dovolim videti vse to, se lahko naučim drugače razmišljati, posledično pridejo priložnosti, ki jih prej ne vidimo. To pa zato, ker imamo slepe pege, nezavedne vzorce iz otroštva in izkušenj. Glede denarja smo še posebno bosi.« Sporočila, ki krožijo o denarju, so neučinkovita, meni. »Imamo tudi kopico (slabih) izkušenj z denarjem in še več nezadovoljenih potreb. Če tega ne ozavestimo, nas vodijo prepričanja iz časov otroštva. Prepoznala sem, da sem od mame dobila močno prepričanje, da ne smem biti nikomur nič dolžna (razen bankam, to je dovoljeno, ker plačujem obresti). Dolgovati drugim ljudem je največji greh. Ko sem začela prepoznavati, da utegnem biti komu dolžna, sem to v kali zatrla: če mi je nekdo plačal kavo, sem se mu oddolžila s kosilom. Vedno sem dajala vsem, na koncu pa je zmanjkalo zame.«

Ženskam se pomaga postaviti na lastne finančne temelje.

Od garanja do izgorelosti

Ni si dovolila sprejemati ne komplimentov, pomoči, podpore… »Rinila sem v to, da moram vse sama. Ženske smo tu še posebej ranljive, saj mislimo, da moramo nenehno pomagati drugim – skrbeti za družino, starše, stranke… Na koncu zmanjka za nas. Ne znamo pravočasno reči, da smo utrujene, da ne zmoremo, da potrebujemo pomoč, počitek. Težko izrazimo svoje potrebe, mislimo, da moramo biti super ženske,« meni in nadaljuje, da se to začne kazati na zdravju. Sama je šla skozi izgorelost in kronične bolečine, zaradi česar je lahko samo ležala na kavču in ni mogla narediti niti najosnovnejšega. Predlagali so ji antidepresive, a se je odločila, da bo sama naredila vse, da se izkoplje iz tega, da prevzame odgovornost za svoje življenje in se osreči. Začela je skrbeti zase, kupila si je svoj avto, vikende je začela preživljati drugače, najela je pisarno, da ni bila doma ves čas dosegljiva za otroka ter si privoščila vodeno telovadbo. In kronične bolečine so hitro izzvenele. 

»Ne jemljite se za samoumevne. Delajte na tem, da prepoznate lastno vrednost.« 

Trošimo tudi energijo

»To je bila močna streznitev, da radikalno poskrbim zase in sebe postavim na prvo mesto. Ko poskrbimo zase, lahko potem tudi za druge. Bilo je dobro tudi za otroka, ki jima ni bilo prijetno gledati nemočne mame na kavču. Še vedno veliko delam, a to ni več moja služba, temveč poslanstvo. Otroka me vidita srečno in izpolnjeno.« Svojim tečajnikom hitro položi na dušo, da jim izobraževanje ali certifikat ne bo prinesel občutka, da so dovolj dobri. 

»Dosti ceneje je sprejeti sebe. Ko se poglobimo v finance in vidimo, kam odteka naš denar, se je zelo težko soočiti s tem, vendar je to ključno. Imamo neko predstavo o tem, kdo smo, kako delujemo. Finance nam zelo jasno povedo (tudi) to. Kakšna oseba živi zelo skromno, pa na veliko zapravlja za svoje bližnje. Tu se vidi, kako trošimo, ne samo denar, temveč tudi svojo energijo, čemu dajemo prednost. Ne gre, da si ne moremo privoščiti kreme za 50 evrov, temveč da same sebi nismo toliko vredne, da bi si jo. Čakamo, da nam bo nekdo pomagal, življenje gre medtem mimo. Ko spravimo finance v red, spravimo v red tudi svoje življenje. Ko se soočimo s svojimi priliv in odlivi, nam to da po eni strani spoznanje, kje ga lomimo, in postane hkrati jasno, na čem je treba delati.«

Prepričanja, ki nas držijo v krempljih

Ne moremo imeti ravnovesja v življenju, če nimamo urejenega odnosa do financ, trdi. »Denar nas spremlja na vsakem koraku. Žal je družba polna škodljivih prepričanj o denarju. Če ga imamo, dobimo nalepko, da smo pohlepni, tajkuni, pokvarjeni, zlobni … In smo v dilemi vedno, ko imamo možnost dobiti denar. Dobro delo nam je težko zaračunati. Močno je tudi prepričanje, da do denarja pridemo samo z garanjem. Ne pravim, da samo sedi in meditiraj. Treba je iti iz cone udobja in se učiti tiste stvari, ki nam niso prijetne, delati korake. To je težko, ker nam ni prijetno. Ženske imamo težavo s tem, da nam ni dovoljeno imeti, želeti in si privoščiti lepih stvari. Ne jemljite se za samoumevne. Delajte na tem, da prepoznate lastno vrednost.« Te bitke je bila s seboj. »Če si želim lepe in malo dražje stvari, sem se bala, da sem materialist in snob. Pošteni ljudje so skromni. Zdaj se poslužujem citata tuje avtorice: Lahko sem duhovna oseba in nosim Prado. V Sloveniji je zelo močno prepričanje, da če smo duhovni in moralni, moramo biti revni. Imam se za zelo spiritualno osebo, čutim, da sem del vesolja, da skrbi zame, mi pomaga osmisliti izkušnje, in kljub temu uživam v udobju, kar ne pomeni, da je to precenjeno,« poudari.

Naučiti se varčevati in zapravljati

Sama ljudi loči na zapravljivčke in hrčke, čeprav so nekateri mešanica obeh. »Zapravljivčki pravimo, da se živi samo enkrat, da je treba uživati življenje. To je odlično, znamo biti tu in zdaj, privoščimo si stvari, ki se nam zdijo pomembne. Z leti pa odteka energija zaradi skrbi, ker nimamo nič prihrankov. Drugi pa so hrčki, ki imajo vedno nekaj na strani, nikoli nimajo dolgov. Če imajo kredit, je čudež, ker bi nepremičnino raje kupili z gotovino. Vedno imajo kupček denarja. Plačujejo visoko ceno za to, veliko energije porabijo za iskanje najboljše ponudbe, primerjavo cen, ne privoščijo si, živijo v strahu, ker upajo, da se bodo boljše počutili, ko bodo imeli dovolj denarja. Denar nikoli ne reši finančnih težav. Lahko ga dobimo ogromno, pa ga bomo v skladu z našimi prepričanji ali zapravili ali kopičili, pa nam ga bo požirala inflacija. Ravnanje z denarjem je naš obrambni mehanizem. Za potrebe, ki so nezadovoljene nekje globoko znotraj. Treba se je naučiti, kako lahko varčujemo in zapravljamo hkrati. Doseči ravnovesje, v katerem se dobro in varno počutimo,« pojasni. Znanje prenaša na svoje stranke. Velika večina ima kljub plačilu programa na koncu coachinga več denarja, vzpostavijo zlato rezervo za težke čase, spremenijo svoj odnos do denarja, počutijo se kompetentne in olajšane, da finance niso bav bav in so tudi pripravljeni na investiranje. To pomeni, da uspešno upravljajo pomemben del svojega življenja.