… ali kakšne so posledice, če nimamo pojma o denarju. Članek o tem, zakaj se velik delež športnikov po končani karieri znajde v hudih finančnih težavah, nekateri postanejo celo brezdomci.
Prejšnji teden sem zasledila novico, da se je med nasilnimi protestniki, ki so napadli ameriški Kapitol, znašel tudi bivši vrhunski športnik. Klet Keller, plavalec, je v preteklosti osvojil številna odličja na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih, a se po končani športni karieri ni znašel. Ločil se je, večkrat izgubil službo in celo dom. Nekaj časa je bil brezdomec, spal je v svojem avtomobilu. Nazadnje se je preživljal s prodajo nepremičnin (vir).
Ne poznam natanko njegove zgodbe, a njegov primer me je spomnil na velik delež športnikov, ki so se po končani karieri znašli v hudih težavah. Kar 60 odstotkov nekdanjih košarkarjev NBA, ki so v karieri zaslužili večjo vsoto denarja, bankrotira ali zaide v hude finančne škripce že pet let po končani karieri (vir). Raziskava je pokazala, da tudi veliko igralcev ameriške državne nogometne lige NFL uradno bankrotira komaj dve leti po končani karieri kljub milijonskim zaslužkom (vir).
Vas ti podatki presenečajo? Se tudi vi vprašate – kako je to mogoče? Morda po tihem hrepenite po bajnem zaslužku, v upanju, da bodo s tem vse vaše finančne težave rešene? V resnici pa številni športniki zaslužijo toliko denarja, da bi lahko udobno živeli do konca življenja, in vendar ostanejo čisto brez vsega.
Povsem logično je mogoče razložiti, zakaj se to zgodi, ampak se bojim, da se večina ljudi tega ne zaveda. Na svoje oči sem videla, kako si nekateri ljudje razložijo takšne pojave (in se ob tem zgrozila). Po njihovem prepričanju so športniki, ki postanejo brezdomci, »dokaz, da denar ne prinaša sreče«.
Ko to slišim, mi ne gredo samo lasje pokonci, ampak se mi skoraj vsaka celica v telesu zjoče in obenem razburi ter nekje globoko v meni zakriči: Ne, ne in ne, sploh ne gre za to!
Pri tem me še prav posebej jezi, da s takim prepričanjem prevalijo odgovornost na nekaj drugega, kot da sami nimajo nobenega vpliva na lastne finance in s tem na potek svojega življenja. Kot bi obstajal urok (morda usoda) ali pa bi se nekdo tam zgoraj malo hecal in ljudi zafrkaval, jim dal ogromno denarja, potem jim vse vzel in rekel: »Vidiš, denar je strašno slab. Raje se ga izogibaj, ker boš končal brez vsega.« (Sledi huronski smeh strica v vesolju.)
Resno, ljudje, to je zelo zgrešeno prepričanje in v nadaljevanju boste videli, da obstajajo drugi razlogi, zakaj imajo nekatere zgodbe lepši, druge pa slabši konec. Čeprav je vsaka zgodba edinstvena, poznamo skupni imenovalec, ki bi pomagal in spremenil izid dogodkov, da ti ljudje ne bi ostali brez vsega.
Gre za pomanjkanje finančne izobrazbe! Tisto, kar loči uspešneže in brezdomce po koncu njihove kariere, je največkrat dobro upravljanje z denarjem.
Pri Forbesu so sicer poleg pomanjkanja finančne izobrazbe navedli še štiri druge najpogostejše razloge za bankrot (vir):
- pretirana velikodušnost,
- ločitev in plačevanje odvetnikov ter preživnin,
- pomanjkanje zavedanja, da se lahko kariera hitro konča in
- nepripravljenost na drugo kariero.
V bistvu so vsi povezani s slabim upravljanjem z denarjem. (Kaj me žene, da razdam svoje premoženje drugim, ne da bi pred tem poskrbel za svojo prihodnost?)
Poglejmo si najprej konkretne finančne napake, ki jih ljudje pogosto delajo:
Vedno lahko zapravimo več, kot zaslužimo
Ljudje imamo neverjetno sposobnost, da vedno lahko zapravimo več, kot zaslužimo – ne glede na višino plače! Shaquille O’Neal, nekdanji vrhunski košarkar, danes pa strokovni komentator tekem v ligi NBA, je spregovoril o svoji izkušnji z začetka poklicne športne poti v oddaji Shark Tank (vir): »Po podpisu prve prave pogodbe sem porabil milijon dolarjev v eni uri. To je bilo noro. Takoj sem si kupil nekaj luksuznih jeklenih konjičkov, nakit … Zapravljal sem tako hitro in veliko, da so me klicali iz banke in me posvarili, da če bom nadaljeval v podobnem slogu, bom hitro pristal med brezdomci.«
Veliko ljudi bi ravnalo podobno in ravno zato kupujejo loterijske srečke. Ko dobijo nekaj denarja, storijo edino, kar znajo, in to je, da ga zapravijo. Morda si mislijo, da bi bilo seveda drugače, če bi imeli več denarja. »Ne morem dobro upravljati z denarjem, ker ga imam premalo. Če bi imel več denarja, bi z njim seveda ravnal veliko bolje!« To je zgrešeno prepričanje.
Dejstvo je: kdor ne zna upravljati s 100 evri, tudi s 1000 ali 100.000 ne bo znal. Če ne znamo privarčevati nekaj evrov, jih tudi nekaj tisoč ne bomo znali. Razlog za to je »inflacija življenjskega sloga« (lifestyle inflation).
Inflacija življenjskega sloga pomeni, da naši stroški rastejo sorazmerno z našim zaslužkom. Veliko ljudi danes zasluži precej več kot v prvi službi. Ampak nekako še vedno potrebujejo vsak cent za ohranjanje trenutnega življenjskega sloga. Zato se ne glede na to, koliko zaslužimo, zdi, kot da nikoli ni dovolj. Šele ko se zmoremo upreti potrebi, da zapravimo vse, kar zaslužimo, nam lahko nekaj denarja ostane. To nam pomaga, da se znebimo morebitnih dolgov, varčujemo za upokojitev ali druge pomembne finančne cilje.
Kako pretrgamo začarani krog? Tako da nemudoma damo nekaj na stran. Vsaj pet evrov, samo da nekje začnemo. Isto ponavljamo vsak mesec oziroma ob vsakem naslednjem prihodku. Dobra novica je, da če se lahko navadimo na zapravljanje, se lahko brez težav navadimo tudi na varčevanje.
Finančnih skrbi ne odpravi denar – ampak finančna izobrazba
O’Neal je imel srečo, da je dobil tisti klic iz banke. Očitno nihče ni poklical Davida Vaughna (ali pa morda on ni hotel poslušati nasveta). Čeprav je v štirih letih profesionalnega igranja v ligi NBA zaslužil poltretji milijon dolarjev, je nekaj let kasneje zaradi nekontroliranega zapravljanja ostal brez vsega (vir): »Denar je preprosto izpuhtel. Živel sem, kot da ne bo jutrišnjega dne. Danes mi je žal, lahko bi bil bolj skromen in preračunljiv. Vsega res nisem potreboval,« je ameriškim medijem priznal Vaughn, ki je nekaj časa živel kar v svojem avtomobilu.
Vaugnovo nekontrolirano zapravljanje zrcali napačno prepričanje, da so vse finančne skrbi odpravljene, če le pridemo do dovolj visokega zaslužka. Zato si nekateri mislijo: »Vse moje finančne skrbi bi izginile, če bi le imel več denarja.«
To ne drži, ker moramo ne glede na to, koliko zaslužimo, vedno znati dobro gospodariti z denarjem. Kot pravi angleški pregovor: Če denar ni tvoj služabnik, je tvoj gospodar.
Poglejmo še nekaj primerov dobre prakse:
Določimo mesečni proračun in se ga držimo
Ryan Broyles, zvezda ameriškega nogometa, si je plačeval udeležbo na bejzbolskih kampih in turnirjih že pri osmih letih, tako da je kosil travo.
Povedal je, da je sprva z zasluženimi bonusom najprej poplačal dolgove. Nato je s pomočjo finančnih svetovalcev določil mesečni proračun, ki bi mu omogočal finančno preskrbljenost. Prišli so do številke 5000 dolarjev, ki jih je lahko porabil na mesec. »Toliko sem potem zapravil in bil sem zadovoljen s svojim življenjskim standardom, zakaj bi potreboval več? Preostanek denarja sem investiral v borzo in druge investicije, da bi poskrbel za čas, ko bo konec moje športne kariere (vir).«
Broyles je odličen zgled, kako živeti znotraj svojih zmožnosti, obenem pa poskrbeti za varno prihodnost. Biti dober gospodar pomeni tudi to, da se zavedamo, kam gre naš denar, in da ga imamo mi pod nadzorom.
Ni nam treba odkrivati tople vode, pomoč je na voljo
Košarkar Draymond Green je kljub odraščanju v mestu z visoko stopnjo kriminala in revščine takoj po končanem kolidžu zaslužil 850.000 dolarjev. Ker je bilo tega denarja veliko več, kot je sam vedel, kaj bi z njim počel, je poiskal ekipo svetovalcev, ki bi mu pomagala doseči njegove kratkoročne in dolgoročne cilje. Ne kar navadnih svetovalcev, ki pogosto svetujejo NBA košarkarjem, temveč tistih, ki svetujejo milijarderjem (vir). Očitno je našel dobre, saj je danes njegovo premoženje ocenjeno na 20 milijonov dolarjev.
Greenov primer nas uči, da nikoli ni prepozno za učenje. Tudi če ne zaslužite 850.000 dolarjev na leto, je lahko dobrodošlo, da pri doseganju svojih finančnih ciljev poiščete pomoč. Seveda se sami izobrazite do te mere, da boste vedeli, koga izbrati (da se slučajno ne bi obrnili na zavarovalnice ali banke – poiskati je treba neodvisne strokovnjake, ki delajo v vaše dobro). Nikoli pa ne predajte odgovornosti za svoje finance nekomu drugemu – ne partnerju ne svetovalcem.
Znebimo se strahu pred investiranjem
LeBron James, eden največjih igralcev NBA in velik vzornik tudi našemu Luki Dončiću, je v otroštvu marsikatero zimo preživel brez gretja. Poleg izjemnega zaslužka z igranjem košarke je James ogromno zaslužil s pametnimi investicijami. Njegov nauk je, da se ni treba bati investiranja (vir), saj lahko tako zaslužek vedno oplemenitimo.
Poleg tega do resnične finančne neodvisnosti ne pridemo samo z varčevanjem niti z visokim zaslužkom, ampak izključno z investicijami.
Sklep
Ob primerih nekaterih vrhunskih športnikov smo videli, da lahko zaslužimo veliko denarja, a če z njim ne znamo dobro upravljati, nam to nič ne pomaga. Prej ali slej ga bomo zapravili. Po drugi strani pa lahko začnemo dobro upravljati z njim že danes, ne glede na to, ali ga imamo veliko ali malo. Kajti to je v resnici vse, kar potrebujemo – iztisniti najboljše iz okoliščin, v katerih smo. Tudi če obračamo majhne zneske, se s tem učimo, vsak dan po malem napredujemo, osvajamo finančne cilje in ves čas mi gospodarimo z denarjem. Torej ga imamo pod nadzorom, in ne narobe, kar nam daje občutek varnosti in neodvisnosti od zunanjih okoliščin.
In ko se naučimo upravljati z denarjem, sploh več ne hrepenimo po bajnem zaslužku.
Več nasvetov o boljšem upravljanju z denarjem vas čaka v mojem priročniku Več denarja, manj skrbi: 10 korakov do zdravih finančnih temeljev
